Naši fantje so sezono 2017/2018 začeli z novim trenerjem, jedro ekipe pa je ostalo enako kot v prejšnji sezoni, z izjemo Nemaniča, ki je prenehal z igranjem, ter Rotarja, ki je se je odločil narediti korak naprej, ter je to sezono zelo uspešno odigral v dresu Hopsov iz Polzele.

Prvi del sezone, do decembra, se je začel obetavno. Naši fantje so nanizali nekaj zmag, vključno s skalpom iz Celje, s katerim se je zdelo, da se lahko nadejamo prvih štirih mest, katera so vodila v dodatne kvalifikacije za 1. ligo. Žal pa se dobre predstave niso dolgo nadaljevale, saj so naši fantje v decembru in januarju od 10 tekem zmagali le 2, kar je pomenilo možnost, da se bomo morali v drugem delu sezone boriti za obstanek. Padec v igri lahko pripišemo številnim poškodbam nosilcem igre kot tudi zelo natrpanem urniku v januarju, ko sta bili vsak teden na sporedu kar 2 tekmi.

Klub težkim okoliščinam se je naša ekipa v zaključku prvega dela zbrala, in si priborila miren zaključek sezone v ligi za razvrstitev, v kateri pa so dokazali da so vredni veliko več kot pa kaže ligaška lestvica. Z dobrimi predstavami v drugem delu sezono (4 zmage ter 2 poraza) so si priigrali končno 5. mesto v 2. SKL, kar pomeni da bodo tudi v sezono 2018/2019 igrali v drugi najboljši ligi v Sloveniji.

Zaključek sezone nas lahko navda z optimizmom s stališča igre, kot tudi s stališča, da so veliko priložnosti dobili fantje iz mladinskega pogona. To priložnost to zagrabili z obema rokama ter pokazali da se lahko računa nanje v prihajajoči sezoni. Svoje misli je od koncu sezone strnil tudi kapetan Vojičić Aleksander: 

"Sezona 2017/2018 je bila polna padcev in vzponov ter jo kot takšno lahko enostavno označim za turbulentno sezono. V začetni fazi tekmovanja naša igra ni bila povsem takšna kot smo nekateri od nas tihoma pričakovali, vendar smo tudi v začetnem delu sezone priigrali nekaj zmag. Po začetnih krčih smo imeli v nadaljevanju tekmovanja še težave s poškodbami, ki so po mojem mnenju v veliki meri (usodno) vplivale na nadaljnji potek naše predvidene igre. Razne poškodbe ter različne odsotnosti igralcev so nas nato dejansko spremljale še skozi celotno sezono. Vendar ne glede na vse smo ob prihajajočem koncu rednega dela sezone »stisnili zobe« ter zmagali nekaj pomembnih tekem, s čimer smo se odlepili od spodnjega dela lestvice ter se uvrstili v nadaljnji del tekmovanja, ki se je imenovalo »liga za razvrstitev«. Z boljšo igro smo nato nadaljevali tudi v omenjeni ligi, kjer smo zasedli prvo mesto, torej glede na celotno lestvico peto mesto. Sicer tekme ob koncu sezone niso imele posebnega pomena, torej niso odločale o ekipi, ki bi iz lige ali izpadla ali napredovala, vendar me veseli, da smo prikazali toliko zbranosti in gorenjske trme, da smo na koncu zasedli prvo mesto v tej ligi. Navsezadnje je kar precejšnja razlika med končnim petim oz. osmim mestom v tekmovanju sestavljenemu iz dvanajstih ekip.

Moje mnenje je namreč, da osmo mesto, ki smo ga zasedali na koncu rednega dela sezone ni pravi odraz kakovosti naše ekipe. Z malo več športne sreče oz. bolje rečeno z odsotnostjo nesreče (od poškodb do določenega razporeda tekem, itn.) bi lahko redni del sezone odigrali bistveno bolje.

Je bila pa ta sezona odlična z vidika vključenosti mlajših kategorij v aktivnosti članske ekipe. Kajti skozi celotno sezono so bili mlajši igralci vključeni v procese članskih treningov in nekateri igralci tudi tekem, kar je po mojem mnenju navsezadnje tudi pripomoglo k odličnem uspehu KK Triglava tako v mladinski kot tudi kadetski kategoriji. Zato lahko mirno zaključim, da ima KK Triglav relativno velik bazen talentiranih igralcev, ki bodo z dobrim in usmerjenim delom zagotovo napredovali in v naslednjih letih navduševali kranjske košarkarske ljubitelje."